Mnogi smo že komaj čakali petek ... in je prišel ... potem smo komaj čakali 19-to uro in naše Maya mavrične urice. Wiiii ;) in res se nas je že nekaj minut pred sedmo zbralo petnajst. Kako čudovito je to, ko je z vsakim dnem dan daljši in daljši in, ko lahko vsak svoj prosti trenutek izkoristimo zunaj na svežem zraku.  

Še posebej pa na svoj račun pridejo naše drage živalice, saj v mrazu nimajo nič kaj veliko za početi. Bric najbolj uživa, ko se alkimistično zlije z Mati Zemljo in Očetom Nebom ter se tako samozdravi s kozmično in zemeljsko zdravilno energijo. In Zoja izkoristi vsak moj prost trenutek za igro in akrobacije. Skratka niti najmanj dolgočasno v teh pomladnih dneh in tisoč in en razlog za smeh, veselje in radost v srcu, na obrazu in v vsakem delčku Univerzuma.   

Kot je že v navadi, smo se najprej udobno namestili in prepustili vibraciji prijetne glasbe, da nas je nežno prizemljila v tisti čas in prostor. V prostoru je bilo čutiti izredno močne energije posameznikov in naše vsakodnevne 'skrbi', zato smo na začetku prižgali Maya kadilo Kopal in tako spustili in pustili vse, kar za naše srečanje ni bilo pomembno ter se celostno umirili. Sledilo je 'ščetkanje aure z magičnimi ropotuljicami in oblivanje z mavričnim slapom'.

Potem smo se prijeli za roke in skozi levo prejeli energijo ter skozi desno poslali energijo ljubezni. Tistim najbolj sproščenim je med tem obredom dvignilo roke navzgor. Sama sem imela medtem občutek, da se je med tem časom ustvaril energijski kokon zaščite, ki se je dvignil po hrbtu navzgor in se spustil spredaj navzdol. Mateja je zaigrala na deejeredoo in potem smo začeli z učnim delom Maya koledarja in horoskopa.   

Leta 1999 sem začela vse, kar sem se do tistega trenutka naučila ali vse, kar sem vedela, postavljati na glavo. Vse resnice, pravila, vzorce in stereotipe, ki sem jih pred leti 'kupila' in jih imela za resnične, sem začela 'brisati' in spreminjati. Spoznala sem, da je zelo dolgočasno na primer vsak dan nositi enako barvo nogavic,  se ukalupljati v ene in iste vzorce, pravila in stereotipe, ki se jih je nekoč nekdo spomnil in, ki morda danes ne služijo več namenu ali nam samim, in kar je še najbolj tragikomično pri vsem tem je, da lahko ostanemo ujeti v njih vse življenje, ne da bi sploh pomislili zakaj je tako, kot je, ali morda poskusili drugače in odkrili nekaj čisto novega. Zato sem zdaj že pred leti 'za hec' obula različni nogavici ... in, ker se zaradi tega  tisti dan svet ni ustavil, niti me zaradi tega niso zaprli, mi sodili ali kaj podobnega, temveč sem marsikomu priklicala nasmeh ali presenečenje na obrazu, sem to novo navado v trenutku 'kupila' in sprejela, da mi to prinaša srečo  ali, da so zvezde, vsakič ko obujem različne nogavice, še posebej na moji strani ... če verjameš ... potem je vse mogoče ... potem tudi svizec zavije čokolado ;)) juhej ;))) 

Učni del in razumevanje T'zolkina, 13 števil in 20 znamenj, je še vedno naš največji izziv, saj smo vsi 'priklopljeni' na kolektivno zavest, ki se še vedno vrti v desetiškem sistemu, linearnem času, gregorijanskem koledarju, uri in tretji dimenziji. Vmes sem izračunala, katero energijo ali katero izmed dvestošestdesetih kombinacij Maya T'Zolkina smo ustvarili ta večer; na galaktčnem nivoju smo bili skupaj kot celota 7 CABAN ali Rdeča Uglašena Zemlja in na zemeljskem nivoju 4 Imix ali Rdeči  Samoobstoječi Zmaj. Nekaj smo se naučili o Maya koledarju, horoskopu in svetih 13-tih številih ter 20-tih znamenjih, a ne preveč, saj se je medtem odprl zanimiv pogovor, kjer je vsak dodal delček sebe. Zopet smo se nasmejali do solz in tako več kot uspešno prakticirali tudi ta večer jogo smeha ;) juhej ;)))   

Mateja je naredila Andreji zvočno masažo z deejeredoojem in potem sva za Nino za nekaj trenutkov izginili ... v sosednje prostore po mistični tiramisu ;))) ali po presenečenje za 'after party 1.del'.

Tiramisu je prestal vožnjo iz Gorenjske in čez vse ležeče policaje več kot uspešno. Na vrhu se je izrisala zanimiva podoba ladje in princeske ... ali ... kar pač tvoje oči vidijo na spodnji sliki. Navdušenje je bilo veliko ... tako zelo, da se je spraznila baterija fotoaparata ...   

Baterija se je medtem, ko smo 'pospravili' ves tiramisu by Nina, ravno toliko napolnila, da smo lahko naredili tudi nekaj zelo zanimivih nočnih slik na sprehodu skozi mistični gozd na Rožnik ali na 'after party 2.del'. Zunaj je rahlo deževalo, vendar pa nas to ni odvrnilo od našega sprehoda. Zvezde so bile na naši strani in kmalu je nehalo deževati. Tokrat je bila gostila na Rožniku odprta, saj je neka skupina praznovala verjetno kakšen rojstni dan. Z Igorujem sva prva prispela na cilj in se vsedla na klopco pod streho ter pričakala preostale mavrične popotnike.  

Gostilničar, ki je imel indijanski nos, nas je prišel prijazno pozdraviti in bil hkrati prijetno presenečen, da smo prišli peš tako pozno na Rožnik. Vprašal nas je, če bomo kaj popili in smo naročili čaj. Najprej je prinesel čaj in se potem čez nekaj trenutkov zopet pojavil ... tokrat s flancati, 'mnjam' in nas zdaj on prijetno presenetil.

Že na samem predavanju smo nekaj govorili in omenjali zajca. Vsakič, ko omenimo neko žival ali človeka ali rastlino ali goro ali božanstvo, takrat v tistem hipu prikličemo Spirita izbrane živali ali človeka ali rastline, gore, božanstva, reke, dogodka,... Vendar pa, ker spiritualnega sveta zaenkrat še ne vidimo, ker smo kolektivno v začaranem snu, tako ne dajemo posebnega poudarka na to ... saj še vedno velja, da če ne vidimo, ni resnično. No v zadnjem času, sploh od začetka letošnjega leta, pa se dogaja tudi na tem področju nekaj veličastnega.

Koprena tančic med 'našim' fizičnim in spiritualnim svetom se tanjša in tako danes lahko vidimo več, kot je lahko človeštvo videlo v zadnjih 2000 letih. V kako veličastnem času živimo, se verjetno po večini sploh še ne zavedamo ... 

Če  pogledaš spodnji dve sliki, lahko opaziš na sliki 'dim', ki je močno podoben Spiritu zajca. Sama sem bila šokirano-navdušena nad to sliko, saj vem, da nihče ni kadil, da pri gostilni nismo prižigali kadila, da naši zavesti in fizičnim očem v trenutku dogajanja dim ni bil viden, pa vendar je na sliki. Na desni sliki, se naredi 'dimni' obroč okoli fantka in psa ... še na nekaterih slikah, tako kot na slikah od naših predhodnih srečanjih, je videti veliko belih ali meglenih krogov različnih velikosti... dogaja se že zdaj veliko in do leta 2012 se bo samo še več ;) juhej ;))  Nov film na to temo "Orbs - The Veil is Lifting".

Erazem, mali čarovnik in Indijanec, kristalni otrok nas je zabaval s svojimi malimi triki in čarovnijami. No, veselja je bilo konec, ko je Nina, še iz nepojasnenih  vzrokov, po nesreči, vrgla 'motor' pametne igrače v žleb gostilniške hiše. Za nas, ki smo opazovali Ninino čarovnijo smo se nasmejali do solz ... sama je pojasnila, da jo je nekaj spotaknilo in potem porinilo in dvignilo roke visoko v zrak ... škoda, da takšni dogodki ne morejo biti predvideni, saj bi drugače lahko vse skupaj posnela ... drugače pa je rekla, da je čisto možno, da jo je spotaknil spirit zajca in porinil spirit medveda, saj se je ravno pri gostilini pred tem, kar nekajkrat omenilo polarnega medveda ... Nina se še danes sprašuje, kako je mogoče ...  

Ker nismo uspeli prepričati gostilničarja, da nam posodi ta večer lestev in ker je bila streha vendarle previsoka, da bi lahko kar koli izvedli, se sprva nismo počutli najbolje, ker so se Erazmove čarovnije končale, vendar pa smo potolaženi potem odšli, saj je mali čarovnik tam domačin. Odšli smo do cerkve ter pričarali skupinsko sliko in se odpravili do naše magične jase. Tam smo prižgali štiri svečke, Maya kadilo Kopal in tako prečistili in zaščitili sveti prostor ter pri tem uporabili še ropotuljice. Naredili smo dvajset Maya magičnih kretenj in potem še kar nekaj časa stali in se pogovarjali. Ura je bila že čez eno ponoči, ko smo se vrnili pred Akademijo Življenja ter se odpravili lahkotni, prebujeni in z novimi idejami v paralelni svet sanj.

Spremembe so v zraku in naravi,  na naših obrazih in v srcih. Narava sama nam kaže, da nič več ni tako, kot je bilo nekoč. Deževen, muhast in nepredvidljiv April je zdaj postal sončen, prijazen in vesel. In prav je tako. Juhuhu! 

Že popoldan je bilo čutiti na daljavo vznemirjenost mavričnih popotnikov, ki so imeli ob 19h namero udeležiti se magično mavričnih uric. Večer Rdeče Magnetične Zemlje in Rdeče Barvite Lune nas je tokrat podal prav na posebno misijo. Na nek nezaveden način smo jo izpolnili na puf puf, ker smo šli z valovanjem in se neposredno povezali z Matero Zemljo ter se jih zahvalili za vse blagoslove in darove.  

A še preden se je končalo, se je najprej začelo. Tokrat se nas je srečalo trinajst, ki smo združili svoje edinstvene energije v eno veličastno celoto. Po Maya Tzolkinu smo skupaj ta večer  ustvarili veličastno energijo, na Maya galaktičnem nivoju 4 CIB ali energijo Rumenega Samoobstoječega Bojevnika in na Maya zemeljskem nivoju 7 AHAU ali Rumeno Uglašeno Sonce. In res smo bili ta večer vsi skupaj in vsak posebej pravi sončki in neustrašni bojevniki, saj smo se ob siju polne lune podali v magični šišenski hrib, vse do cerkve na Rožniku, z namenom nadihati se svežega zraka, razgibati telo in prebuditi notranjo tehnologijo, kot je instinkt in intucija ter nočni vid. 

Še preden pa smo se odpravili v temno noč, smo se pogostili z božansko domačo torto, ki jo je, tako kot je na prejšnjem srečanju rekel, zmanifestiral mavrični popotnik Igoru. Za piko na i je poskrbel mavrični popotnik Simonu, ki je začaral pravi domači korenčkov sok. Da je bila ta pogostitev zares energetska bomba, priča podatek, da smo se čisto vsi udeleženci z navdušenjem in polni energije odpravili na polnočni sprehod.  

Še preden pa je sledila torta, smo se seveda zopet nekaj novega naučili o starodavni Maya simboliki, o trinajstih številih in dvajsetih znamenjih, o tem zakaj že so tako pomembna za današnji čas, saj še vedno drži, da če želimo razumeti sedanjost in videti v prihodnost, moramo pogledati v preteklost.  

Noč je bila prijetna, ne premrzla, ne pretemna, saj je bila obsijana z Babico Luno ali Maya Boginjo Ix'chel, ki je prejšnji večer dosegla svojo polnost. S seboj smo vzeli Zojo, ki je veselo tekala sem ter tja, saj gozd zelo dobro pozna. Po prvem vzponu, ki je v vsakem pospešil utrip in cirkulacijo, je sledila prijetna pot do vrha Rožnika. 

Med potjo smo si pripovedovali razne zgodbe in prigode in tako prebujali speče spomine v nas samih. Še preden smo se dobro zavedali, smo že bili na vrhu pri gostilni in hiši pisatelja Ivana Cankarja. Ko smo naredili nekaj fotografij, smo se odpravili do cerkve, kjer je imela Zojica svoj nastop.

Že kot mala kužica je pokazala veliko zanimanje za palice, žogo in frizbi in izjemen talent izvajanja različnih akrobatskih skokov in salt. Nekateri mavrični popotniki so jo z navdušenjem opazovali in bili mnenja, da je pravi cirkuški kuža, drugi pa so se potopili v zanimive pogovore.  

Ko smo se tako na svetem mestu napolnili z energijo, smo se odpravili nazaj v temačen gozd, proti magični jasi, kjer smo že nekoč izvajali obred hvaležnosti Materi Zemlji, Očetu Nebu in Sestram Zvezdam ter Štirim Smerem Neba in naredili nekaj Maya magičnih kretenj ali muder.

Tudi tokrat sem vzela s seboj "Sport Billy torbico", kjer so bile štiri svečke, mali grški boben, mistične kubanske ropotuljice in Maya kadilo kopal. Po kakšnih dvajsetih minutah hoje, ko smo se zatopljeni v pogovor razdelili v tri skupine, smo prišli do jase in ugotovili, da nas je samo sedem. Nekaj časa smo počakali, potem pa s starodavno indijansko tehniko poskušali priklicati šest mavričnih popotnikov.

Dobili smo sporočilo Neba, da so se na križišču namesto na levo odpravili naravnost proti Tivoliju. Prižgala sem Maya kadilo, prečistila in zaščitila prostor ter vsakega posebej. Začeli smo z Maya magičnimi kretnjami in naredili vseh dvajset. Na koncu smo bili vsi lahkotni in polni energije in se odpravili z Maya kadilom nazaj proti Akademiji Življenja. 

 Z vsakim naslednjim korakom smo se počutili samo še lahkotneje in nekateri so imeli vizijo, da bodo odšli še na kakšen žur, drugi pa kar naravnost domov in spat. Vsi pa smo bili mnenja, da je bilo tokratno srečanje zares magično in mistično, čarobno in spiritualno, edinstveno in neponovljivo. In bolj kot sami spuščamo in puščamo preteklost, resnice, navade, prepričanja in vse, kar ne služi več namenu za sabo, bolj prebujamo svoje potenicale in speče spomine ter veliko resnico zakaj že smo tukaj in kaj je naše poslanstvo, bolj pestra, vesela, zabavna in spiritualna postajajo naša srečanja.   

Ko smo se ravno spustili po hribu navzdol, so nam nasproti prišli 'izgubljeni' mavrični popotniki, ki so svoj sprehod podaljšali do Tivolija in nazaj do Akademije (natanko takšno je bilo sporočilo Neba).

V življenju ni naključij, v življenju vse na-ključ-je, in tako je bilo tudi ta večer. Še bolj veseli in radostni, smo se še enkrat slikali ter ujeli v spodnjo sliko še nekaj svetlobnih spiritualnih bitij, ki so nam tudi ta večer delala družbo in pazila na nas.